Pretirana napetost po zadnji strani telesa vodi v kronično bolečino

Mišice so med seboj povezane preko vezivnih struktur. Zadnja linija poteka od roba obrvi, preko zatilja, vzdolž hrbta, vse do stopala. Napetost v enem delu se v večji ali manjši meri prenaša vzdolž celotne linije.

Ta povezava ni samo anatomska ampak tudi funkcionalna. Govorimo o Landau refleksu, ki se normalno pojavi okrog 4. meseca otrokove starosti in je nujno potreben za normalen gibalni in mentalni razvoj otroka. Refleks poveča mišično napetost v zadnjem delu vratu in mišicah celotnega hrbta. Otroka vzpodbudi v pokončno držo.

Z razvojem živčnega sistema se refleks postopno integrira v zavestno kontrolirano gibanje. To se pri otroku zgodi med 1. in 2. letom starosti. Slabše integriran refleks se lahko kaže v slabši koncentraciji in pozornosti otroka, težavah z vidom, predvsem na blizu in globinskim vidom. Slabše integriran refleks se lahko kaže tudi z depresijo, s težavami pri zaznavanju veselih občutkov.

Če so mišično vezivne strukture dovolj prožne in elastične, ostaja aktivnost zgolj na mestu, kjer želimo aktivacijo mišic. V kolikor pa je tenzija prevelika, se selektivnost giba izgubi in dobimo aktivacijo v večjem obsegu.

Če je oseba preobremenjena (zavestno ali podzavestno) se odzivnost mišic aktivira vzdolž istih poti, kot pri otroku, ki še ni integriral Landau refleksa. Če je aktivacija prepogosta, brez prave vmesne sprostitve, se mišično vezivne strukture vzdolž zadnje linije kronično zakrčijo.

Telo je nagnjeno naprej, teža na prednjem delu stopala, poudaren ledveni del, kolena zaklenjena v ekstenziji. Oseba hodi s kratkimi koraki, hoja je hitra, kot da se jim ves čas nekam mudi.

Običajne se skozi čas pojavijo bolečine vzdolž noge in mravljinčenje, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, glavoboli v zatilju in na temenu, napetost v predelu čeljustnega sklepa, težave z Ahilovo tetivo in plantarno fascijo.