Pretiran refleks zelene luči osebo izčrpa in vodi v kronične bolečine
Mišice so med seboj povezane preko vezivnih struktur. Zadnja linija poteka od roba obrvi, preko zatilja, vzdolž hrbta, vse do stopala. Napetost v enem delu se v večji ali manjši meri prenaša vzdolž celotne linije.
Ta povezava ni samo anatomska ampak tudi funkcionalna. Govorimo o Landau refleksu, ki se normalno pojavi okrog 4. meseca otrokove starosti in je nujno potreben za normalen gibalni in mentalni razvoj otroka. Refleks poveča mišično napetost v zadnjem delu vratu in mišicah celotnega hrbta. Otroka vzpodbudi v pokončno držo.
Z razvojem živčnega sistema se refleks postopno integrira v zavestno kontrolirano gibanje. To se pri otroku zgodi med 1. in 2. letom starosti. Slabše integriran refleks se lahko kaže v slabši koncentraciji in pozornosti otroka, težavah z vidom, predvsem na blizu in globinskim vidom. Slabše integriran refleks se lahko kaže tudi z depresijo, s težavami pri zaznavanju veselih občutkov.
Če so mišično vezivne strukture dovolj prožne in elastične, ostaja aktivnost zgolj na mestu, kjer želimo aktivacijo mišic. V kolikor pa je tenzija prevelika, se selektivnost giba izgubi in dobimo aktivacijo v večjem obsegu.
Če je oseba preobremenjena (zavestno ali podzavestno) se odzivnost mišic aktivira vzdolž istih poti, kot pri otroku, ki še ni integriral Landau refleksa. Če je aktivacija prepogosta, brez prave vmesne sprostitve, se mišično vezivne strukture vzdolž zadnje linije zakrčijo.
Govorimo o aktiviranem refleksu zelene luči.
Pretiran občutek odgovornosti, veliko število aktivnosti, pretežke obremenitve (psihične!), aktivnost brez pravega počitka, občutek, da je nujno treba nekaj delati, težave s koncentracijo in zbranostjo na eno samo stvar, so tipične lastnostni osebe, ki ima podzavestno aktiviran refleks zelene luči.
Telo je nagnjeno naprej, teža na prednjem delu stopala, medenica potisnjena nazaj, kolena zaklenjena v ekstenziji. Oseba hodi s kratkimi koraki, hoja je hitra, kot da se jim ves čas nekam mudi.
V mladih letih je ta refleks obvladljiv. Z leti pa oseba postaja vedno bolj utrujena.
Energijo si dviguje s še več aktivnosti, rekreacije, načrtnim pridobivanjem kondicije. Že tako stresnemu delavniku doda reden tek zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Počitek med vikendom zamenja za delo na vrtu ali osvajanje vrhov. Nezmožnost počitka ga sili v konstantno akcijo. Sebe primerja z drugimi in neprestano tekmuje sam s seboj.
Običajne težave, ki jih sproži refleks zelene luči so bolečina vzdolž noge in mravljinčenje, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, glavoboli v zatilju in na temenu, napetost v predelu čeljustnega sklepa, težave z Ahilovo tetivo in plantarnim fascitisom.
Viri: Ernst, A. in Cijan,V., (2020), Učbenik izobraževalnega programa Učitelj AEQ metode 1.stopnja